V nedeljo se dan začel, v maju je ves svet živel.

h

Na nebu je sameval bel oblak.

E

Šla sama je po ulici, nikamor se mudilo ni,

D A

zasanjan bil je njen korak.

A fis

Vsrkavala je topel zrak, lase ji mršil veter blag,

h

nalahno ji objemal je telo,

in sončni žarek je žgečkal njen nos,

zaljubljen v njo:

D E

Imam dekle, ima nasmeh,

D A

imam dekle ima pogled,

fis h

imam dekle, ima mladost…

In moja je. In moja je.

V nedeljo se dan začel, v maju je ves svet živel.

Na nebu je sameval bel oblak.

Šla sama je po ulici, nikamor se mudilo ni,

zasanjan bil je njen korak.

Prikradel tiho se je lep spomin na nekaj,

kar dobila je, nato kar je zgodilo se;

morda na fanta ko bila je z njim in glas mehak:

Imam dekle, ima nasmeh,

imam dekle ima pogled,

imam dekle, ima mladost…

In moja je. In moja je.

Prepozno avto je zavrl in krik v grlu je zamrl,

a

so njena usta treščila v tlak!

D

Obrnili so jo v znak: Obraz razbit s krvjo zalit,

C G

oči so nemo zrle v zrak …

Še zdaj jo vidim ko leži vsa sama

in v glavi spet zaslišim glas,

ki se razlegal je takrat, čeprav sem slišal ga le jaz,

vsem dobro znan:

C D

Imam dekle, ima nasmeh,

imam dekle ima pogled,

e a

imam dekle, ima mladost…

C G

Zdaj moja je! Zdaj moja je!