možak, a toliko večji njegov je

curak. Če vidiš na nudl ga plaži, se

visi.

Je Poldeta prijazna, okrogla gospa,

kosmata do brade in z breznom

brez dna. kdor vidi jo nago, prav

vsak se zgrozi: glej fuflo, ki ma

noge in modre oči.

Prevzelo Poldeto nekoč je gorje, si

brisala z dlačicami je solze. Kar

ugleda junaka, ki hodil je sam. To

bil je naš Polde s curakom na ram.

Potoži ona, potoži se on. Sta šla

potolažit se k njemu na dom. Je

kmalu povedalo škripanje dil: za

prav vsako metlo najde se štil !